You are here

Kakšne sposobnosti LMI potrebujete?

Strokovno znanje, ki ga karierni strokovnjaki potrebujejo za delo z informacijami o trgu dela, je povezano z iskanjem LMI, ocenjevanjem kakovosti teh informacij, vključevanjem teh informacij v dejavnosti orientacije in izboljšanjem orodij LMI za vseživljenjsko orientacijo. 

Strokovnjak mora imeti naslednja znanja in izvajati naslednje naloge: 

  • Poznati koncept LMI za vseživljenjsko orientacijo.
  • Poznati različna delovna okolja: javni sektor, zasebni sektor, podjetništvo.
  • Iskanje LMI.
  • Potrditev virov LMI: kateri so zanesljivi in kakovostni viri. 
  • Ustvariti enotno vstopno točko, portfelj ključnih virov LMI, ki podpirajo vaše vsakodnevno delo.
  • Izbiranje ustreznih informacij o trgu dela za različne skupine strank.
  • Razumevanje in razlaganje LMI.
  • Napotitev posameznikov h kakovostnim virom in orodjem.
  • Učiti posameznike, kako uporabljati LMI bolj samostojno.
  • Svetovati strankam na podlagi LMI (izbira LMI in učinkovito upravljanje za stranke).
  • Spretnosti IKT: digitalna pismenost in nove komunikacijske navade, razumeti, kako uporabniki v svoja življenja vključujejo nove tehnologije in kako ustrezno prilagoditi razširjanje LMI.
  • Delati z novimi načini komunikacije, delati z novimi tehnologijami.

Kako lahko pridobite te znanje in spretnosti? Obstajajo različni načini, ki vam pomagajo pri učenju in pri tem, da ostanete na tekočem, kot na primer:

  • Osnovni vpogled v LMI za orientacijo lahko pridobite z uporabo te zbirke orodij in gradivom za usposabljanje, navedenim v tej zbirki orodij.
  • Sledite lahko delavnicam in seminarjem na teme trga dela. Organizirajo jih lahko zveze sektorjev, družbe za kadrovsko svetovanje, PES itn. Sledite lahko dodatnemu usposabljanju znotraj ali zunaj vaše organizacije. Profesionalne mreže za karierne strokovnjake nudijo dodatne dejavnosti. Zanimivo je, da si karierni strokovnjaki znotraj in zunaj organizacije izmenjajo izkušnje.
  • Zelo koristne so lahko predhodne izkušnje, ki ste jih pridobili kot svetovalci za zaposlitev ali na katerem koli drugem delovnem mestu.
  • Mreženje: sodelovanje z lokalnimi delodajalci in mrežami delodajalcev je še en način, da karierni strokovnjaki začutijo utrip trga dela v regiji in razširijo mrežo informacij o trgu dela. Sodelovanje v lokalnih partnerstvih za zaposlovanje, sodelovanje s sektorskimi zvezami, v javnih in zasebnih agencijah za zaposlovanje, dodatno usposabljanje, izmenjava izkušenj z drugimi strokovnjaki, obiski podjetij itn.  
  • Dodaten element, ki prispeva k razvoju znanja in spretnosti, je samoocenjevanje. Poskusite izvedeti, kaj v vaši svetovalni praksi deluje dobro v smislu vključevanja informacij o trgu dela. Kaj ne deluje dobro? Zakaj? To vam lahko pomaga izboljšati uporabo LMI pri vseživljenjski orientaciji. 
  • Ko stopnja strokovnega znanja v zvezi z LMI v vaši organizaciji ne zadostuje, obvestite vodstvo o pomembnosti vlaganja v znanje in spretnosti ter kompetence, povezane z uporabo in vključevanjem informacij o trgu dela. 
 
POBUDE, KI VKLJUČUJEJO PODPORO LMI ZA KARIERNE STROKOVNJAKE
 
POBUDE VSEŽIVLJENJSKE ORIENTACIJE Z MOČNO VKLJUČENOSTJO LOKALNIH ZAINTERESIRANIH STRANI

Informacije o trgu dela je treba omeniti kot ključno nalogo ali znanje in spretnost v poklicnih portfeljih in opisih delovnih mest kariernih strokovnjakov. Poklicni portfelj, ki ga je razvil Decefop, lahko najdete v tem dokumentu. Informacije o trgu dela so ključni element evropskih smernic za vseživljenjsko orientacijo. 

Kaj je teoretična podlaga za vseživljenjsko orientacijo, IKT in LMI?

Pristopi strokovnjakov k vseživljenjski orientaciji odražajo teoretične pristope. Pomembno je, da izveste več o izvoru teh pristopov in se tako postavite v to področje. Poleg tega lahko nove raziskave prinesejo nova spoznanja. Če vas zanima, lahko delo različnih strokovnjakov s tega področja spremljate preko publikacij, konferenc, blogov itn.

V nadaljevanju si lahko ogledate nekaj zanimivih spoznanj akademskih strokovnjakov.

Tipologija virov, ki temeljijo na IKT, za vseživljenjsko orientacijo

Obstoječe evropske vire na podlagi IKT s področja kariernih informacij in orientacije je razvrstil Offer glede na model DOTS, ki sta ga razvila Law in Watts (1977).

Offer, M., 1997, A Review of the Use of Computer-Assisted Guidance and the Internet in Europe, National Centre for Guidance in Education, Dublin.

OECD, Watts, A.G, 2001. The Role Of Information And Communication Technologies In An Integrated Career Information And Guidance System

 
TIPOLOGIJA VIROV, KI TEMELJIJO NA IKT, ZA VSEŽIVLJENJSKO ORIENTACIJO

Učenje s sprejemanjem odločitev

Viri, povezani z učenjem s sprejemanjem odločitev, vključujejo sisteme ujemanja, ki uporabnikom omogočajo, da svoje osebne profile povežejo z ustreznimi priložnostmi za učenje ali delo. Rezultat je seznam priložnosti, ki se najbolj ujemajo s profilom. Tukaj so vključeni tudi viri sprejemanja odločitev brez vsebine, ki so zasnovani tako, da uporabnikom pomagajo raziskati možnosti na sistematičen način, pri tem pa uravnovesijo zaželenost posameznih možnosti z domnevno verjetnostjo doseganja teh možnosti.

Spoznavanje priložnosti

Viri, povezani s spoznavanjem priložnosti, vključujejo baze podatkov priložnosti za učenje in/ali delo, z menijem iskalnih kriterijev, ki uporabnikom omogočajo iskanje podatkov, ki ustrezajo njihovim potrebam. Baze podatkov lahko zajemajo: ustanove ali tečaje izobraževanja/usposabljanja; poklice, delodajalce ali prosta mesta; priložnosti za prostovoljno delo in informacije o tem, kako se samozaposliti. Nekatere vključujejo ustrezne informacije o ponudbi in povpraševanju na trgu dela. Obstajajo tudi nekateri primeri simulacij dela, ki uporabnikom omogočajo, da raziščejo določena poklicna področja na izkustven način.

Samozavedanje

Viri, povezani s samozavedanjem, so namenjeni uporabnikom, da ocenijo sami sebe in razvijejo profil, ki bo primeren za ustrezne priložnosti za učenje in delo. Ti viri obsegajo vse od preprostih vprašalnikov za samoocenjevanje do psiholoških testov; prav tako vključujejo bolj odprte pristope „brainstorminga“.

Prehodno učenje

Viri, povezani s prehodnim učenjem, uporabnikom pomagajo pri izvajanju njihovih odločitev. Ti lahko vključujejo podporo pri razvoju akcijskih načrtov, pripravo življenjepisa, izpolnjevanje prijavnih obrazcev in pripravo za izbirne razgovore; prav tako lahko vključujejo pomoč pri zagotavljanju sredstev za priložnosti učenja ali za samozaposlitev.

Enotna vstopna točka

Po nedavni študiji Manipal City & Guilds, ki govori o procesu ustvarjanja bolj robustnega in uporabnega sistema LMI v Indiji, bi morali biti vsi tokovi informacij/podatkov, ki prihajajo iz več virov, vključeni v skupen informacijski sistem. Ta skupen informacijski sistem bi moral biti na voljo iz enega vmesnika, ki je enostavno dostopen in uporabniku prijazen (na primer spletni portal). 

 
Primer, v katerem številne vire podatkov zbirajo v skupen informacijski sistem

http://www.lmiforall.org.uk/

Manipal city & guilds (2013). Towards a More Effective Labour Market Information System in India.ILO DWT for South Asia & Country Office for India.

Za skupen razvoj (vzporedna kariera)

Družbeni mediji se lahko uporabijo za vseživljenjsko orientacijo za več namenov in imajo več funkcij, ki vplivajo na opravljeno storitev, kot je prikazano v Kettunen et al. (2015). Ta študija opredeljuje 4 različne funkcije družbenih medijev v karierni orientaciji. Kot prvo se lahko družbeni mediji pri karierni orientaciji uporabljajo preprosto za posredovanje informacij. Drugič, in še korak dlje, se družbeni mediji obravnavajo kot medij zakomunikacijo ena na ena. Tretjič, družbene medije je mogoče razumeti kot interaktivni delovni prostor. Nenazadnje pa se družbeni mediji obravnavajo kot način za vzporedno kariero, kjer prihaja do izmenjave strokovnega znanja in pomembnih sokonstrukcij glede kariernih vprašanj med različnimi člani skupnosti.

Kettunen, J. Sampson, J., Vuorinen, R. (2015). Career practitioners’ conceptions of competency for social media in career services. University of Jyväskylä

Digitalni razkorak

Drug pomemben vidik, ki pogosto prihaja v ospredje v literaturi o IKT v vseživljenjski orientaciji na splošno in zlasti v družbenih medijih in orientaciji, je digitalni razkorak (glejte Bimrose et. al (2010), Sampson et. al. (2015)). Digitalni razkorak prvega reda se nanaša na dejstvo, da obstaja vrzel med različnimi skupinami prebivalstva glede na njihov dostop do računalnikov in interneta. Nenehna širitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij je razkrila nove razlike, tokrat na način, na katerega se IKT uporabljajo. Številni avtorji so to poimenovali „digitalni razkorak drugega reda“. Ta koncept predvideva postopen premik neenakosti, od dostopa do IKT do uporabe IKT..

Bimrose, J., Barnes, S. (2010). Labour Market Information (LMI), Information Communications and Technologies (ICT) and Information, Advice and Guidance (IAG): The way forward? Wath-upon-Dearne: UK Commission for Employment and Skills.

Bimrose, J., Barnes, S.-A., & Atwell, G. (2010). An investigation into the skills needed by Connexions personal advisers to develop internet-based guidance. Reading: CfBT Education Trust.

Kettunen, J. Sampson, J., Vuorinen, R. (2015). Career practitioners’ conceptions of competency for social media in career services. University of Jyväskylä

Družbeni mediji in ozaveščanje

Ozaveščanje na trgu dela je mogoče razumeti kot vse vrste ukrepov, ki zadevajo in podpirajo netradicionalne „stranke“, kot so neaktivni, neregistrirani mladi, migranti, invalidi itn. Obstaja veliko metod ozaveščanja, ki jih je mogoče uporabiti. Hall, et.al. (2015) so opredelili sedem različnih metod ozaveščanja glede na intenzivnost posega.

Družbena omrežja lahko zagotovijo dostopno in zmogljivo orodje  za promocijo in poudarjanje določenih storitev, kot je karierna orientacija. Terenski delavci pogosto poročajo o uporabi družbenih medijev kot enega najpomembnejših komunikacijskih kanalov z neregistriranimi mladimi, saj se ti izkažejo kot ena od „stalnic“ v njihovem življenju (Hall et. Al, 2015). Poleg tega se lahko družbeni mediji uporabijo za organizacijo dogodkov, imajo pa tudi več operativnih prednosti. Družbene medije je mogoče hitro posodobiti in prilagoditi določeni ciljni skupini glede na vsebino in jezik. Zaradistroškovne učinkovitosti te metode je mogoče doseči veliko število ljudi. Kljub tem prednostim, pa morajo strokovnjaki upoštevati, da nimajo vsi posamezniki dovolj znanja in sposobnosti glede informacijsko-tehnološke pismenosti, da bi lahko uporabljali te storitve.

Hall, AM., Metcalfe, H., Irving, P. (2015) PES practices for the outreach and activation of NEETs. European Commission, DG Employment, Social Affairs and Inclusion, Brussels.​

Collapsible section
Collapsed by default